CERKEV SVETEGA JURIJA

Konjiško cerkev sv. Jurija sestavljata pravokotna in stranska ladja, prezbiterij, na zahodni strani zvonik ter na južni strani baročna Roženvenska kapela. Zvonik izvira iz konca 13. stoletja in se s svojo mogočno arhitekturo uvršča med najstarejše in največje na slovenskem Štajerskem.
Najstarejši del sedanje cerkve je glavna ladja, ki je bila pozidana v 12. ali 13. stoletju. H glavni ladji so kasneje prizidali grobno kapelo konjiških gospodov, ki je bila posvečena svetemu Jakobu.


Jakob Veliki je bil eden izmed dvanajstih Jezusovih apostolov in prvi, ki je umrl mučeniške smrti.  Legenda pravi, da je Jakob več let preživel na ozemlju današnje Španije in Portugalske, kjer je oznanjal evangelij. 2. januarja leta 40 se mu je prikazala Marija in mu naročila, naj se vrne v Judejo. Leta 44 ali 42 ga je dal Herod Agripa v Jeruzalemu zapreti, bičati in obglaviti z mečem. Po Jakobovi smrti so bile njegove relikvije čudežno prenešene v Španijo in so se pojavile na kraju, kjer danes stoji Santiago de Compostela (Santiago = Sveti Jakob). To je še danes znana in pomembna romarska pot za romarje iz cele Evrope. 


Prvotni leseni strop v glavni ladji so v času delovanja nadžupnika Valentina Fabrija nadomestili z obokom na notranjih opornikih. Ohranjen je sklepnik v glavni ladji, z grbom nadžupnika Fabrija, z nakovalom in kladivom.


Sklepnik je v arhitekturi element iz kamna ali lesa, ki ga najpogosteje najdemo na stropih stavb, zlasti na stičišču lokov ali obokov. Je središčni element, v katerem se stikajo rebra gotskih obokov.


Tloris cerkve sv. Jurija

Na velikem oltarju je kip svetega Jurija, ob stenah prezbiterija pa so razpostavljene nadnaravno velike plastike, ki prikazujejo apostole: svetega Petra, svetega Pavla, svetega Hieronima in svetega Janeza Krstnika.
V stranski ladji, tako imenovani »stari cerkvi,« stoji marmornat oltar svetega Križa iz leta 1713, oljne slike na oltarjih svetega Frančiška Ksaverija in svetega Miklavža v baročni kapeli.


Prezbiterij je del cerkve, namenjen za glavni oltar in duhovščino.

Kapela je v steno poglobljen ali prizidan prostor z oltarjem v stranskem delu cerkve


V baročni roženvenski kapeli so ohranjene freske Jožefa A. Lerchingerja z marijansko motiviko in personifikacijo štirih letnih časov iz leta 1749.


Jožef Anton Lerchinger, slovenski slikar, se je rodil okoli leta 1720 v Rogatcu, umrl pa nekje po letu 1787. Bil je baročni slikar, ki je deloval na Štajerskem in hrvaškem Zagorju. Slovel je kot dober freskant. Med drugim je poslikal kapelo sv. Frančiška Ksaverija in lekarno v Olimju, cerkev sv. Roka nad Šmarjem pri Jelšah in nadžupnijsko cerkev svetega Jerneja v Rogatcu.


Ključ do razlage fresk leži v še danes ohranjenemu kronogramu.


Kronogram je napis, katerega poudarjene velike črke dajejo kot rimske številke določeno letnico.


Na oboku prezbiterija so še danes vidne gotske freske iz prve polovice 15. stoletja.V stenah je vzidanih več nagrobnikov, med drugimi heraldični epitaf Ortolfa Konjiškega († 1370), figuralni epitaf Valentina Fabrija († 1509) ter nagrobni epitaf škofa Boštjana Glavinića de Glamoć (* 1630, † 1697) z latinskim napisom.


Epitaf  je nagrobni napis, je besedilo mrtvemu na nagrobniku.


Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s